(Tudi) To je Didi

(Tudi) To je Didi

(Tudi) To je Didi

Pričujoča razstava je mešanica tehnik in slogov, pa vendar imajo vsa dela nekaj skupnega: obliko križa. Didi sam rad pove, da ga je podoba križa prvič fascinirala že v srednji šoli, ko je njegov tedanji profesor Milan Butina razlagal koncept prostorskega križa.

Umetnika forma križa spremlja vse od tedaj in mu predstavlja človeka v idealnih proporcih. Ta v kombinaciji z ogledali na stičišču vertikale in horizontale nudi možnost refleksije, saj so umeščena so kot nekakšno srce umetnine. Gledalca povabijo, da se tudi sam poglobi v eksistencialna vprašanja.

 

Poleg vpliva križa v delih opazimo močno navezavo na teorijo zlatega reza, včasih imenovanega tudi božanski proporc. Tega srečamo v formi križa, fotografijah in med drugim tudi delu, naslovljenem Oči dreves. Umetnina je pristen odsev umetnikovega spoštovanja do materialov, s katerimi ustvarja. Delo je tehnično izjemno zahtevno, a Didi pravi, da ga je vsaka izmed desk nagovorila in je v resnici le poslušal to, kar mu je narekovala materija. Umetnino obdaja fluorescentna avra, ki se odbija od hrbtne strani dela in izraža nekakšno poduhovljenost.

 

Simbolika barv je močna tudi v drugih Didijevih delih. Bela in črna barva mu v kombinaciji s horizontalno usmerjenostjo simbolno predstavljata rojstvo in smrt, ter življenje med njima. Pridružita se jima še rdeča barva ljubezni, življenja, krvi, aktivnosti, ter zlata barva večnosti in absolutnosti. Opazimo tudi barve mavrice, ki naznanjajo optimizem.

V razstavljenih delih pa opazimo tudi figuralni upodobitvi harlekinov. V ozadju ju spremlja forma križa, njuna podoba pa v obsežnejši barvni paleti namiguje na vplive egipčanske, srednjeveške, indijanske in drugih kultur, ki jih danes smatramo za izumrle ali pa marginalizirane. Igralna kocka v ustih enega izmed norčkov v nas podžge razmislek o koncu civilizacij in kultur, saj je v resnici vse igra na srečo. Pa sta dvorna norčka res Didijeva avtoportreta? To pa prepustim vam, da ugotovite sami.

Zala Brglez

O avtorju

Slikar Milan Lamovec Didi (rojen 1955, stanujoč v Slovenskih Konjicah) je končal Šolo za oblikovanje v Ljubljani na oddelku za grafično oblikovanje ter študiral likovno vzgojo na Pedagoški akademiji v Mariboru. Nato je opravil sprejemne izpite na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je študiral slikarstvo pri prof. Janezu Berniku in grafiko pri prof. Apoloniju Zvestu. Skoraj 40 let je delal kot likovni pedagog na Osnovni šoli v Zrečah. Didi je slikar, grafik, scenarist in kipar, ki se posveča iskanju, odkrivanju in izražanju skozi likovne materiale, snovnost in transformacije. Njegovo delo izraža vplive eksistencializma, lirske abstrakcije in nadrealizma. S svojim osebnim in avtonomnim slikarskim slogom se je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah ter likovnih kolonijah.